[fusion_builder_container type="flex" hundred_percent="no" equal_height_columns="no" menu_anchor="" hide_on_mobile="small-visibility,medium-visibility,large-visibility" class="" id="" background_color="" background_image="" background_position="center center" background_repeat="no-repeat" fade="no" background_parallax="none" parallax_speed="0.3" video_mp4="" video_webm="" video_ogv="" video_url="" video_aspect_ratio="16:9" video_loop="yes" video_mute="yes" overlay_color="" video_preview_image="" border_color="" border_style="solid" padding_top="" padding_bottom="" padding_left="" padding_right=""][fusion_builder_row][fusion_builder_column type="1_1" layout="1_1" background_position="left top" background_color="" border_color="" border_style="solid" border_position="all" spacing="yes" background_image="" background_repeat="no-repeat" padding_top="" padding_right="" padding_bottom="" padding_left="" margin_top="0px" margin_bottom="0px" class="" id="" animation_type="" animation_speed="0.3" animation_direction="left" hide_on_mobile="small-visibility,medium-visibility,large-visibility" center_content="no" last="true" min_height="" hover_type="none" link="" border_sizes_top="" border_sizes_bottom="" border_sizes_left="" border_sizes_right="" first="true"][fusion_text]
DEBLO
VEJICA
LIST
Freemanov javor ima ime po Oliverju Freemanu, ki je v 30. letih 20. stoletja v Ameriškem državnem arboretumu (U.S. National Arboretum, Washington D. S.) križal rdeči javor (Acer rubrum) s srebrnim javorjem (Acer saccharinum). Križanci se pojavljajo tudi v naravi, kjer vrsti rasteta skupaj.
Sorta 'Armstrong' razvije ožjo krošnjo od osnovnega Freemanovega javorja. Primerna je za sončna mesta. Najbolje uspeva na svežih tleh. Na sušnih tleh se listi jeseni slabo obarvajo.
Ni za zbita in težka tla.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
[/fusion_text][/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]
[fusion_builder_container type="flex" hundred_percent="no" equal_height_columns="no" menu_anchor="" hide_on_mobile="small-visibility,medium-visibility,large-visibility" class="" id="" background_color="" background_image="" background_position="center center" background_repeat="no-repeat" fade="no" background_parallax="none" parallax_speed="0.3" video_mp4="" video_webm="" video_ogv="" video_url="" video_aspect_ratio="16:9" video_loop="yes" video_mute="yes" overlay_color="" video_preview_image="" border_color="" border_style="solid" padding_top="" padding_bottom="" padding_left="" padding_right=""][fusion_builder_row][fusion_builder_column type="1_1" layout="1_1" background_position="left top" background_color="" border_color="" border_style="solid" border_position="all" spacing="yes" background_image="" background_repeat="no-repeat" padding_top="" padding_right="" padding_bottom="" padding_left="" margin_top="0px" margin_bottom="0px" class="" id="" animation_type="" animation_speed="0.3" animation_direction="left" hide_on_mobile="small-visibility,medium-visibility,large-visibility" center_content="no" last="true" min_height="" hover_type="none" link="" border_sizes_top="" border_sizes_bottom="" border_sizes_left="" border_sizes_right="" first="true"][fusion_text]
DEBLO
VEJICA
LIST
[/fusion_text][/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorto maklena 'Elsrijk' je začel prodajati nizozemski drevesničar Broerse leta 1953. Drevo ostane nižje in ožje od sejanega maklena; doseže 12-15 m višine in do 6 m širine. Jeseni se njegovo listje obarva rumeno oranžno. Na pepelasto plesen je ta sorta manj občutljiva od osnovne vrste.
Maklen 'Elsrijk' dobro prenaša vročino, sušo in močne vetrove. Na Nizozemskem je preizkušeno cestno drevo.
Glede tal je drevo prilagodljivo, ne prenese pa stoječe vode v tleh.
DEBLO
VEJICA
LIST
Kapadoški javor ima ime po Kapadokiji, pokrajini v notranjosti Male Azije.
Ime sorte 'Rubrum' nakazuje, da gre za rdečo različico kapadoškega javorja. Rdeče so mladike, torej enoletne in dvoletne vejice. Rdeči so tudi prav mladi listi, ko drevo spomladi odžene, a le prehodno, dokler ne ozelenijo. Za omejen čas so rdeči tudi listi na kresnih poganjkih. Jesenska barva je zlato rumena.
Drevo je zelo prilagodljivo iz zdržljivo. Ni primerno za težko ilovico in namočena tla.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
LIST
Je drevo sušnih prisojnih leg okoli Sredozemlja. V Sloveniji je redek in omejen na zahodne predele, kjer se čuti sredozemski podnebni vpliv. Cel drevored iz trokrpega javorja je v Kobilarni Lipica.
Posajeno drevo redko zraste višje od 10 m.
Je drevo za sončno mesto, kjer lahko preživi močno sušo. Prenaša pripeko, je dovolj odporno proti mrazu in se ne lomi v vetru.
[fusion_builder_container type="flex" hundred_percent="no" equal_height_columns="no" menu_anchor="" hide_on_mobile="small-visibility,medium-visibility,large-visibility" class="" id="" background_color="" background_image="" background_position="center center" background_repeat="no-repeat" fade="no" background_parallax="none" parallax_speed="0.3" video_mp4="" video_webm="" video_ogv="" video_url="" video_aspect_ratio="16:9" video_loop="yes" video_mute="yes" overlay_color="" video_preview_image="" border_color="" border_style="solid" padding_top="" padding_bottom="" padding_left="" padding_right=""][fusion_builder_row][fusion_builder_column type="1_1" layout="1_1" background_position="left top" background_color="" border_color="" border_style="solid" border_position="all" spacing="yes" background_image="" background_repeat="no-repeat" padding_top="" padding_right="" padding_bottom="" padding_left="" margin_top="0px" margin_bottom="0px" class="" id="" animation_type="" animation_speed="0.3" animation_direction="left" hide_on_mobile="small-visibility,medium-visibility,large-visibility" center_content="no" last="true" min_height="" hover_type="none" link="" border_sizes_top="" border_sizes_bottom="" border_sizes_left="" border_sizes_right="" first="true"][fusion_text]
LIST
PLOD
[/fusion_text][/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]
DEBLO
VEJICA
LIST
Ostrolistni javor je razširjen po celi Evropi do Urala in Kavkaza. Vrsta je razširjena daleč na vzhod, ker dobro prenaša celinsko podnebje, kako vročino in sušo poleti, kot zmrzal pozimi.. Dobra plat ostrolistnega javorja je tudi do, da se po poškodbah dobro brani pred širjenjem gliv z rane v les.
Drevesa dobro prenašajo veter, vendar veje niso posebno trdne. Ob žledu leta 2014 so se krošnje ostrolistnih javorjev močno lomile.
Kot drevoredno drevo je ostrolistni javor uporaben z omejitvami. Slabo prenaša sol, ki se jo pozimi trosi proti zamrzovanju cestišč, in slabo prenaša zbijanje tal, do katerega pride pri hoji in parkiranju na območju korenin. Včasih se pojavi medena rosa, to je sladek izcedek, ki z listov kaplja na tal in jih dela lepljiva.
Koreninski sistem je razmeroma plitev. Če ne poskrbimo za dovolj koreninskega rastnega prostora, lahko pride od dvigovanja robnikov in tlakov. Gost preplet javorjevih korenin ovira rast drugih rastlin pod tem drevesom.
V mestu je ostrolistni javor dobrodošle kot vrsta, ki daje zgodnjo čebeljo pašo. Cveti pred olistanjem, aprila. Z medičino in cvetnim prahom, ki sta v cvetovih, se priletavajo hraniti čebele, čmrlji in druge žuželke. Ostrolistni javor zacveti pri povprečni dnevni temperaturi 12 do 13 °C. Na odraslem drevesu lahko čebele v času cvetenja naberejo sestavine za deset kilogramov medu. Ob lipi, robiniji in maklenu je ostrolistni javor četrta najmedovitejša drevesna vrsta.
Debla posajenih sadik je treba z trstičjem ali premazom zaščititi pred sončnim ožigom.
Sorta ostrolistnega javorja 'Emerald Queen' ima v mladostihitro rastin znatno ožjo krošnjo od osnovne vrste. Glavne veje se sprva razvijajo navpično in se šele kasneje položijo in razvijejo ovalno zaokroženo krošnjo. Drevo sorte 'Emerald Queen' s pričakovano višino 15-18 m ostane za tretjino nižje od ostrolistnih javorjev iz narave. V širino lahko zraste 8-10 m. Sorta ima poleti svetlo zelene liste. Pred jeseni odpadejo, privlačno porumenijo, včasih pa potegnejo tudi na oranžno.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
Drevo zraste 12-15 m visoko in postane 6-8 (10) m široko
Ima jasno izraženo eno deblo do vrha krošnje in je hitre rasti. Mlado ima široko stožčasto krošnjo s pokončnimi vejami. Z leti se glavne vejo položijo do vodoravne.
Listi so temno zeleni in nekoliko bleščeči. Jeseni se lepo obarvajo. Drevo jeseni pozno odvrže liste, kar lahko povzroči lomljenje vej, če pade zgodnji pojavi zgodaj. Cvetovi v obliki rdečkasto rumenih mačic se pokažejo februarja ali marca. Jelševih »storžkov« je lahko veliko na vejah.
Vrsta je oporna na mraz in veter.
Uporabnost v mestu je dobra. Problematične so lahko plitvo razvije korenine.
Spaethova jelša je nastala leta 1908 na Nizozemskem in sicer s križanjem japonske jelše (Alnus japonica) s srčnolistno jelšo (Alnus subcordata) iz Zakavkazja.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta je nastala leta 1990 v Belgiji. Posebna je zaradi izrazite stebraste rasti. Doseže 12 m višine, krošnja do 2 m širine.
Kot osnovna vrsta belega gabra je tudi ta sorta zelo prilagodljiva. Če so tla dovolj vlažna, prenese močno pripeko. Vrsta je odporna proti mestnemu okoljskemu stresu, razen proti soli v tleh, in se ob močnem vetru ne lomi.
Krošnja sorte ‘Lucas’ ostaja ožja in bolj kompaktna kot pri sorti ‘Frans Fontaine’. Dobro prenaša obrezovanje.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Je drevesna vrsta južne Evrope, severne Afrike in Himalaje, kjer uspeva do 2500 m nad morjem. V naravi se zadovolji z zelo revnimi tlemi na skalovitih pobočjih in na kraškem svetu.
Plodove ima okrogle in dober centimeter debele. Tanka plast mesa okoli semena je v času zrelosti sladka in užitna.
Koprivovec sadimo na sončne in tople lege, kjer dobo prenaša pripeko in sušo. Glede tal je zelo prilagodljiv. Mladim rastlinam lahko pozimi pozebejo mladike.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Rumeni dren je rumen zaradi pomladnega cvetja, ki se pojavi približno takrat kot pri forzitiji. V naravi raste kot mnogovejnati grm, mogoče pa ga je vzgojiti enodebelno in v tem primeru je drevo. Ostane nižje drevo, ki bo zraslo do 6 in največ do 8 metrov višine.
Plodovi se obarvajo konec poletja. So drenulje, ki so užitne, a surove kisle in trpke.
Rumeni dren je za sončno mesto. Prenese močno osončenost, ekstremno sušo, mraz in mestni okoljski stres. Občutljiv je na zbita tla, kar omejuje njegovo rabo v mestu.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta ameriškega jesena 'Autumn Purple' je v prometu od leta 1956. Tako kot vrsta tudi sorta izvira iz ZDA.
V mladosti hitro raste. Mladostna stožčasta krošnja se kasneje zaobli. Oblika krošnje je pri sorti 'Autumn Purple' gosteje razvejana, oblikuje bolj pokončno krošnjo in raste nekoliko počasneje od sejanca. Doseže 15-18 m višine.
Obnese se kot drevoredno in parkovno drevo. Odporno je proti vetru. Čeprav ima najraje sveža tla, se prilagodi tudi na sušne razmere.
Je moški klon jesena, zato ne zasipa okolice s semeni. Zaenkrat sorta 'Autumn Purple' ni dovzetna za bolezensko odmiranje jesenov.
Jesenska barva potegne ne purpurno.
DEBLO
VEJICA
LIST
Pensilvanski javor je doma v ZDA, predvsem vzhodno od Skalnega gorovja (Rocky Mountains) po mokrih dolinah in močvirjih.
Drevo lahko doseže 20 m višine in je v mladosti ožje krošnje kot nesortni sejanci. Sorta 'Cimmzam' je moški klon, zato ne rojeva plodov. Jeseni se obarva oranžno do purpurno rdeče.
Drevo najbolje uspeva na sončni legi in v globokih rodovitnih tleh. Tla so lahko mokra do zmerno suha. Sorta je odporna proti vetru.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta je različica gledičevka za mestno okolje. Je brez nevarnih debelnih trnov ali pa jih razvije le izjemoma, ostane vsaj za polovico nižja in ne oblikuje dolgih strokov, ki bi smetili tla pod njo. Drevo v mladosti zelo hitro raste in oblikuje odprto krošnjo s široko iztegnjenimi vejami. Koliko zrase drevo v višino, lahko zraste krošnja v širino, toda praviloma ostane za tretjino ožje.
Gledičevka dobro prenaša mestno okolje in je specialistka za preživetje hudih suš. Sorta 'Skyline' ima kompaktnejšo krošnjo in je zato bolj priljubljene v drevoredih od divje različice. Jeseni se listje rumeno obarva.
Ko poleti cveti, čebele najdejo na njej pašo.
Prvo zimo je drevo priporočljivo zaščititi z debelo plastjo listja nad koreninsko grudo in z rogoznico iz trsja okoli debla.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Sorta je bila selekcionirana izmed sejancev kitajskega nepozebnika Hamamelis mollis in severnoameriškega Hamamelis vernalis.
Sortni pridevek brevipetalus pomenis kratkimi venčnimi listki. V primerjavi s sortami vmesnega napozebnika (Hamamelis × intermedia) ima 'Brevipetala' res krajše rumene jezičke - venčne listke. Ker pa so cvetovi bolj na gosto nanizani, to v ničemer ne vpliva na manjšo privlačnost sorte 'Brevipetala'.
Med drugimi nepozebniki zbuja pozornost s toplo, temno rumeno barvo cvetov.
Jelena Kovačič, poročena de Belder, je v slovenski vrtnarski stroki dobro znana. Veliko danes opaznih strokovnjakov s širšega področja vrtnarstva je v osemdesetih in devetdesetih potrkalo na vrata Jelene de Belder v Kalmthoutu v Belgiji in tam opravljalo poletno delo in strokovno prakso, ki jih je zaznamovala za celo življenje. Jelena je bila velik pedagog, navdihovalec mladih ljudi.
Jelena de Belder je tudi sama vzgajala nove sorte rastlin. Nepozebniki so ji bili posebno ljubi, saj jo je z njimi vezal začetek zakona z Robertom de Belderjem. Najboljše nove sorte je imenovala po družinskih članih. Nepozebnik 'Diane' je imenovan po njuni hčeri.
Sorti je angleško Kraljevo hortikulturno društvo (RHS) leta 1993 podelilo »Nagrado za vrtno odličnost« (Award of Garden Merit), ki jo dobijo le najboljše vrtne rastline.
Jelena de Belder je širši slovenski javnosti postala znana s serijami dokumentarnih oddaj TV Slovenija, ki so v letih 1994 do 2003 zbudile mnogo zanimanja. Avtor oddaj je bil Stane Sušnik. Zadnja serija, ki je nosila naslov »Okus po plodovih«, je prišla na spored v letu, ko je Jelena de Belder umrla. Smrt jo je dohitela v morju, na poletnih počitnicah na Krku. Celo življenje se je rada vračala v Slovenijo in Jugoslavijo.
Jelena in Robert de Belder sta imela dva otroka, hčer in sina. Sorta nepozebnika 'Frederic' nosi ime po njunem vnuku, Fredericu Van Strydoncku, sinu Diane de Belder.
Sorto je treba povohati. Diši sveže, po ravno odprtih cvetovih pomarančevca.
Sorta nepozebnika ‘Jelena’ je dobila ime po Jeleni de Belder. V začetku petdesetih let je Jelena Kovačič bivala v Zundertu (Nizozemska) kot pripravnica v drevesnici g. Lombartsa. V spominu ji je ostal članek v nemški reviji ‘Deutsche Baumshule’ o stari in zaraščeni drevesnici v Kalmthoutu (Beligija), ki sta jo kupila brata De Belder. V članku je Gerd Krüssman pisal o velikih in redkih stevartijah in nepozebnikih. Jelena si je želela videti te rastline, sposodila si je kolo in naredila “ najdaljši kolesarski izlet v celem življenju” – to je bilo 18 km med Zundertom in Kalmthoutom. Jelena se je pogovarjala z obema bratom o tem, da bi narezali potaknjence nepozebnikov; vsi trije so se navdušili in prvo serijo potaknjencev naredili še isti dan. Čez nekaj mesecev je postala Jelena žena Roberta de Belderja, ki ji je obljubil, da bo, če bosta uspešna pri vzgoji nepozebnikov, najlepšega z oranžnimi cvetovi imenoval ‘Jelena’. Mladi par je medene tedne preživel v Sloveniji. Ko sta se 20. januarja vrnila domov, se je več potaknjenih nepozebnikov že ukoreninilo in zacvetelo. Naslednji dan je imel Robert poslovni sestanek v Londonu, kamor je vzel s seboj vejico novo imenovane sorte ‘Jelena’, da bi jo pokazal na Kraljevem vrtnarskem združenju (RHS). Vrnil se je z “Nagrado za odlično vrtno rastlino” (angl. Award of Garden Merit) zanjo. Leta 1992 je bila ista sorta nagrajena še s “Spričevalom odličnosti” (angl. First Class Certificate). Odlomek iz članka Abrahama Rammelooja “Jelena and the Arboretum Kalmthout”, 2004. Prevod v slovenščino Matjaž Mastnak. |
VEJICA
LIST
PLOD
CVET
Virginijski nepozebnik izvira iz Severne Amerike in ima ime po zvezni državi Virginiji. Cveti pozno jeseni, ko med zelenim listjem rumene cvetove komaj zaznamo. Včasih listje odpade, ko cvetovi še cvetijo, in takrat ga lahko za kratek čas doživimo kot okrasno rastlino.
V drevesničarstvu se virginijski nepozebnik uporablja kot podlaga za cepljenje žlahtnih zgodnje spomladanskih sort. Večina grmov virginijskega nepozebnika v parkih ni bila načrtno posajena, temveč je nastala s propadom žlahtne cepljene krošnje. Virginijski nepozebnik je zelo živahne rasti. Če vrtnar ne izreže divjaka takoj, ko se pokaže, lahko v nekaj letih povsem preraste sorto in jo zaduši.
DEBLO
VEJICA
PLOD
CVET
Je nižje drevo s kratkim deblom in s krošnjo, ki s starostjo postaja dežnikasta. Pričakovana višina je do 10 m. Glavna privlačnost drevesa so rumeni cvetovi v latastih socvetjih. Malo dreves cveti rumeno in še manj dreves cveti na vrhuncu poletja. Ime mehurnik je drevo dobilo po napihnjenih plodnih glavicah.
Listje se že septembra obarva rumeno in kasneje oranžno rjavo.
Vrsta izvira iz daljne Azije.
V pregretih poletjih je zelo dobrodošla odpornost mehurnika na sončno pripeko, sušo in druge mestne obremenitve. Za mehurnik izbiramo tople lege. Koreninski splet je razmeroma plitev in občutljiv na zbijanje tal. Na težkih ilovnatih tleh so bolj verjetne poškodbe zaradi mraza.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
LIST
Sorta 'Slender Silhouette' je izjemno vitka različica ambrovca. Pri 15 m višine je krošnja široka le 1,5-2 m.
Prva rastlina te sorta se je pojavila slučajno in sicer na naravnih rastiščih ambrovcev v Tennesseeju v ZDA. Vrtnar, ki je drevo opazil, jo je razmnožil s cepiči in sorto spravil v promet.
Tako kot osnovna vrsta tudi sorta 'Slender Silhouette' dobro prenaša osončenje in sušo. Da les dozori in postane odporen proti mrazu, potrebuje sončno lego. Je odlična izbira za pred vrt, kjer je malo prostora in veliko sonca.
Kultivar ni primeren za cone za pešce in drevorede, ker ne prenaša soli v tleh.
DEBLO
VEJICA
LIST
Magnolija kobuševka izvira iz japonskih otokov in Koreje. Sorta 'Isis' ima mnogo ožjo krošnjo. Doseže 7 m višine in pri tem ostane krošnja 3 m široka. Kot stebrasto drevo je dobrodošla v mestih, kjer je za drevesa razpoložljivi prostor pogosto omejen.
Sorta 'Isis' ja nastala na Madžarskem. Pojavila se je med sejanci navadne kobuševke v drevesnici Prenor v Szombathely-u. Madžarsko ime sorte je 'Maráczi', po priimku inženirja, ki je rastlino našel in prepoznal kot obetavno novo rastlino. 'Isis' je prodajno ime (blagovna znamka) za mednarodno uporabo. Sorta je zavarovana z žlahtniteljsko pravico EU29997.
Sorta cveti enako kot osnovna vrsta in je takrat zanimiva za čebele. Ustrezajo ji tople lege in se odlikuje z odlično odpornostjo proti mrazu. Bolj zahtevna je glede vlage v tleh in v zraku. Potrebuje sveža tla in višjo zračno vlago.
Nemški poskusi (GALK) so pokazali, da je kobuševka 'Isis' primerna za mestno rabo, vendar z nekaterimi zadržki.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta je selekcija izmed križancev evropskih, azijskih in severnoameriških jablan. Ostane nižje drevo s pričakovano zgornjo višino 4 do 6 metrov. Krošnja je okroglasta.
Cveti belo, z rahlim rožnatim nadihom. Jabolka so debela do 2,5 cm, oranžna in rdeča in ostanejo na vejah v okras še po slani.
Okrasna jablana ‘Evereste’ srednje dobro prenaša mestne razmere. Neobčutljiva je na industrijsko onesnaženje, škrlup in mraz. Ustrezajo ji zmerno suha do vlažna tla in dobro strukturirana prepustna tla. Tlakovanje nad koreninami slabo prenaša. Na pripeki cvetovi hitreje odcvetijo in na vetrovnem mestu cvetove predčasno odpiha. Zato jo sadimo na zaščiteno mesto.
V mestne nasade jo vključujemo zaradi opaznega pomladnega cvetenja, ki služi tudi kot vir hrane za žuželke. Plodovi so v okras in pticam za hrano.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Ta okrasna jablana zraste v nižje drevo, visoko do 5 m, z ozko krošnjo in nizko spuščenimi spodnjimi vejami.
Cveti med poznimi jablanami, maja. Cvetovi so tipično jablanovi. Okrasni so tudi plodovi, nekaj nad 2 cm debela jabolka, ki so oranžna in z rdečo osončeno stranjo.
Sorta izvira iz Nove Zelandije in je bila uvedena v promet leta 1959. Listi so zdravi, odporni proti škrlupu.
Razvije močan koreninski sistem. Potrebuje rodovitno prepustno zemljo.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sargentova češnja je ena izmed japonskih češenj, ki se jih sadi kot okrasna drevesa. Pozornost pritegne dvakrat na leto: prvič, ko aprila cveti, in drugič, ko se jeseni listi obarvajo rdeče.
Krošnja ima v mladosti lijakasto krošnjo. Glavne veje se z leti spuščajo proti vodoravnemu položajo, pri čemer se krošnja širi.
Drevo dobro prenaša zimski mraz in mestno okolje. Je zelo prilagodljivo. Najbolj mu sicer ustrezajo sveža, rodovitna ilovnata tla.
Gre za selekcijo kitajske divje hruške, ki je v domovini gozdno drevo.
Zraste v drevo, visoko 12 do 15 metrov, ki ima zaradi pokončnih stranskih vej razmeroma ozko krošnjo. Glavni okras sorte je snežno belo cvetje, ki se razcveti proti koncu aprila.
Med okrasnimi hruškami je sorta 'Chanticleer' najbolj odporna proti hruševemu ožigu. Neobčutljiva ja na onesnažen zrak.
Drevo je zelo prilagodljivo in uspeva tudi na zelo suhih rastiščih in na žgočem soncu. Optimalna so sveža, rodovitna tla.
Listje jeseni dolgo ne odpade, zato jo lahko ogroža moker sneg.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
Oplutnik ali španski hrast je naravni križanec med cerom (Quercus cerris) in hrastom plutcem (Quercus suber). Poleg znanstvenega imena Quercus × hispanica se zanj uporablja ime Quercus × crenata.
Oplutnik se pojavlja na Portugalskem, v Španiji, v južni Franciji in Italiji ter na Balkanu. Nekaj dreves je bilo najdenih tudi v Sloveniji.
Drevo razvije globoke korenine. Uspeva v vsakršnih tleh, ki so prepustna za vodo. Zdrži vročino, pripeko in sušo. Ker je v osrednji Sloveniji na meji območja naravne razširjenosti, ga je treba saditi na zaščitena mesta, kjer so zimski ekstremi manj izraziti.
Sorta 'Wageningen' je razmeroma nova. Nastala je leta 1989 v ZDA in sicer v neki drevesnici v Oregonu. Drevesa te sorte so lepše raščena in zaradi strmejšega kota vej ožja kot pri nesortnih španskih hrastih.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Vrsta izvira iz severovzhoda ZDA, kje je pomembno gozdno drevo južno od Velikih jezer in v kanadski provinci Québec.
V Arboretumu Volčji Potok je dvobarvni hrast posajen na mesto, kjer se pojavlja visoka talna voda. Vrsta v domovini uspeva na poplavnih ravnicah ob rekah in v močvirjih. Kot prilagodljiva vrsta zdrži tudi na zmerno suhih tleh.
Je srednje visoko drevo, ki sčasoma doseže 25 m višine. Krošnja je visoka in se pri starejših drevesih spušča proti tlom. Potek debelih vej je podoben kot pri dobu.
Preden listje odpade, se obarva zlato rumeno.
Drevo je primerno za parke in velike vrtove.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sladun je vrsta hrasta, ki je pogost na Madžarskem in v Srbiji. Zraste v veliko, do 30 m visoko drevo z globoko spuščeno krošnjo. Ima velike liste, ki se jeseni obarvajo rumeno rjavo.
Sorta ‘Trump’ raste bolj izenačeno kot sejanci in v mladosti razvija bolj strme glavne veje. Gre za nizozemsko selekcijo iz leta 1979, ki je nastala pri Nizozemskem nadzorništvu za drevesničarstvo (angl. Netherlands General Inspection Service for Arboricultural Crops), ki je bilo do leta 2000 samostojna organizacija.
Za mesta je dobrodošla lastnost sladuna, da razvije globok koreninski sistem in dobro prenaša tlakovanje nad koreninami. Tlak mora biti umaknjen vsaj 1 m od debla. Odlično prenaša pripeko, sušo in veter. Ni za težka tla.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
Vrsta z vzhoda ZDA je bila prvič opisana leta 1801. Ime je dobila po pomembni uporabni vrednosti lesa, saj se les dobro kolje, je trajen in zato primeren za izdelavo skodel.
V domovini raste v nižinah in nižjem hribovju v bližini rek. Zdrži tudi zmerno suha tla.
V Evropi zraste do 15 m visoko. Krošnja je najprej stožčasta in se z leti širi do kroglaste.
V mestih je dobrodošla zdržljivost na sušo in neobčutljivost na sol, ki v koreninski prostor zateka zaradi zimskega soljenja cest in pločnikov. Potrebuje prepustna peščena tla, v katerih razvije globok koreninski sistem. Drevo sadimo na tople lege na vrtove, v parke in drevorede.
Ne nadlegujejo ga bolezni in škodljivci. Dobro prenaša obrezovanje.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Kljub japonskemu imenu sorta izvira iz Kitajske. Zraste v veliko, do 20 m visoko drevo s kroglasto in v starosti dežnikasto krošnjo. Cveti avgusta, kar je med drevesi pozno in je zato zanimivo. Cvetovi so belkasti in združeni v velikih latih.
Sofora prenese tlakovanje nad koreninskim sistemom. Izvrstno prenaša pripeko in sušo. Od mestnih tegob dobro prenaša še onesnažen zrak in sol. Ni za zelo vetrovne lege. Tla morajo biti prepustna in ne pretežka. Eventuelno obrezovanje je treba izvesti jeseni.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
CVET
DEBLO
VEJICA
LIST
V naravi je sofora razširjena na Kitajskem in v Koreji. Kljub pridevku »japonski« v imenu je na Japonskem zgolj gojeno, sajeno drevo.
Sorta je nastala v drevesnici Princeton v ZDA leta 1964. Od osnovne vrste se drevesa razlikujejo po močnih mladih poganjkih in močnem, ravnem deblu.
Doseže 20 m višine. Cveti sredi poletja z belkastimi socvetji.
Sadimo na sončna mesta. Je zelo prilagodljivo drevo, ki uspeva tudi na zelo suhih in revnih tleh. Mlade primerke ogroža pozeba.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Mokovec je v Sloveniji samonikla drevesna vrsta. Sorta ‘Magnifica’ je nastala v Nemčiji leta 1917 s selekcijo sejancev.
Drevo sorte ‘Magnifica’ zraste do 15 m visoko in pol toliko široko. Veje rastejo strmo navzgor in se ne prevešajo.
Bolj od belega cvetja so zanimivi oranžno rdeči plodovi, ki dozorijo jeseni.
Korenini zelo globoko in odlično prenaša pripeko in sušo. Vrsta je toploljubna, zato jo sadimo na tople lege. Prenaša mestno onesnaženje, zimski mraz in močan veter.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
[fusion_builder_container type="flex" hundred_percent="no" equal_height_columns="no" menu_anchor="" hide_on_mobile="small-visibility,medium-visibility,large-visibility" class="" id="" background_color="" background_image="" background_position="center center" background_repeat="no-repeat" fade="no" background_parallax="none" parallax_speed="0.3" video_mp4="" video_webm="" video_ogv="" video_url="" video_aspect_ratio="16:9" video_loop="yes" video_mute="yes" overlay_color="" video_preview_image="" border_color="" border_style="solid" padding_top="" padding_bottom="" padding_left="" padding_right=""][fusion_builder_row][fusion_builder_column type="1_1" layout="1_1" background_position="left top" background_color="" border_color="" border_style="solid" border_position="all" spacing="yes" background_image="" background_repeat="no-repeat" padding_top="" padding_right="" padding_bottom="" padding_left="" margin_top="0px" margin_bottom="0px" class="" id="" animation_type="" animation_speed="0.3" animation_direction="left" hide_on_mobile="small-visibility,medium-visibility,large-visibility" center_content="no" last="true" min_height="" hover_type="none" link="" border_sizes_top="" border_sizes_bottom="" border_sizes_left="" border_sizes_right="" first="true"][fusion_text]
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta je nastala kot slučajni sejanec, ki so ga drevesničarji odkrili 1976 v Južni Koreji.
Raste kot majno drevo, visoko do 12 m in široko do 5 m. Krošnja je ožja zaradi strmo rastočih vej. Cveti belo maja in junija, plodi v zgodnji jeseni. Plodovi so majhne, škrlatno rdeče hruškice. Okrasna je tudi rumeno oranžno rdeča jesenska obarvanost listov.
Korenine požene globoko in dobro prenaša tlak nad območjem korenin. Vrsta je nezahtevna, potrebuje pa prepustna tla in ne prenese zastajajoče vode. Na sol je zmerno občutljiva.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
[/fusion_text][/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]
DEBLO
VEJICA
LIST
Nastanek drevesa se tolmači tako, da gre za križanca med lipovcem (Tilia cordata) in krimsko podvrsto velikolistne lipe (T. platyphyllos subsp. caucasica).
Drevo je srednje veliko, visoko do 18 m in široko do 10 m. Cveti julija in cvetje močno diši.
Del korenin se razvije tik pod površjem tal, zato je treba robnike in tlakovce odmakniti vsaj 1 m od debla. Nezaščitena, pohojena ali povožena tla slabo prenaša.
V mestu je ta lipa dobrodošla zaradi odpornosti proti suši, pripeki in drugim mestnim nadlogam. V ekstremnih razmerah se hitro postara. Optimalna so zmerno suha do sveža in rodovitna tla. Na peskih je rast šibka.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta je selekcija sejancev lipovca, ki je nastala leta 1961 v drevesnici v Princetonu v ZDA.
Sorta ostane nižja od samoniklega lipovca. Pričakovana višina je do 15, morda 18 m. Glavne veje rastejo strmo navzgor, zato imajo mlada drevesa stožčasto gosto krošnjo.
Lipovec 'Greenspire' prenese še več pripeke in suše od navadnega lipovca. Dobro prenaša tudi suh zrak. Še vedno pa je 'Greenspire' občutljiv na sol v tleh, na zbijanje tal, tlakovanje in dodajanje zemlje nad koreninski sistem.
Če je potrebno obrezovanje, se ga priporoča izvesti poleti.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Vrsta ima ime po Augustinu Henryju, ki je vrsto odkril leta 1888 v osrednji Kitajski. V domovini je to drevo toplega in sušnega kontinentalnega podnebja.
Drevo je zanimivo za čebelarje, ker cveti avgusta.
Vrsta je primerna za sončna, vroča mesta in za prepustna tla. Potrebuje dolga topla poletja, da poganjki dozorijo in postanejo odporni na mraz.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Srebrna lipa (Tilia tomentosa) je dobila srebrno ime po polsteni, srebrnkasti spodnji strani listov. V Evropi je samoniklo razširjena na njenem jugovzhodu. V gozdu, denimo, raste na Fruški gori v Srbiji. To pomeni, da je prilagojena na življenje s celinskimi temperaturnimi skrajnostmi in z malo padavinami. Zraste v veliko, do 35 m visoko drevo.
Cveti za lipo in lipovcem, šele julija. Cvetje je dišeče in uporabno kot lipovo cvetje. Privlači čebele. Razlaga, da je paša za čebele strupena, je bila ovržena.
Sorta 'Brabant' ostane nižja od navadne srebrne lipe. Oblikuje jasno razvidno deblo do vrha krošnje in gosto krošnjo. Raste hitro in dobro prenaša obrezovanje. S srebne lipe kaplja manj medene rose kot z drugih vrst lip.
Za mesta je primerna, ker dobro prenaša vročino, pripeko, sušo in nizko zračno vlago. Sodi v skupino najbolj perspektivnih dreves za spremenjeno podnebje.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Sorta je nastala s selekcijo križancev leta 1988 na Nizozemskem.
Zraste v srednje veliko, do 20 m visoko drevo. Glavne veje so strmo postavljene in oblikujejo ožjo, stebrasto krošnjo.
Listje se jeseni obarva rumeno.
Korenine se razvijejo globoko. Potrebuje sveža do vlažna tla, rodovitno zemljo in višjo zračno vlago. Sorta je odporna proti mrazu in vetru. Njena glavna odlika je visoka odpornost proti holandski bolezni brestov.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Leta 1967 se je začela po Evropi širiti uničujoča različica holandske bolezni brestov, ki je povzročila množično propadanje brestov (rod Ulmus).
Žlahtnitelji so začeli iskati breste, ki bi bili odporni proti glivi. Leta 1973 so na Nizozemskem selekcionirali sorto 'Lobel', ki je odporna proti holandski bolezni brestov. Ni sicer popolnoma odporna, a zelo odporna.
Krošnja bresta 'Lobel' je v mladosti stebrasta, a se z leti v spodnjem delu razširi. Veje rastejo strmo navzgor in se ne pobesijo. Odraslo drevo doseže 15-20 m višine in do 8 m širine.
Vrsta je za sajenje zanimiva, ker je odporna proti brestovi bolezni in proti močnim vetrovom in mrazu. Potrebuje rastišče na zmerno vlažnih do svežih tleh, kar predstavlja omejitev v mestni rabi. Najbolje uspeva na toplih mestih in ob višji zračni vlagi.
Sadiko je dobavila drevesnica De Martelaer.
Takson spada med drevesa za prihodnost.
DEBLO
VEJICA
LIST
Zelkova je samonikla na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem.
Sorta je nastala s selekcijo sejancev leta 1983 v ZDA. V prodajo jo je poslala drevesnica v Princetonu.
Drevo doseže 15-20 m višine in 9-12 m širine.
Zelkova je primerna za sončna in polsenčna mesta. Uspeva v svežih in zmerno suhih tleh.
Sorta 'Green Vase' se zelo dobro obnese v mestih, ker v mladosti hitro raste in je bolj odporna proti mrazu od osnovne vrste. Dobro prenaša vročino in veter. V mladosti ima ozko krošnjo in je tudi iz tega razloga primerna za grajeno okolje.
Sadiko je dobavila drevesnica Bruns.
Takson spada med drevesa za prihodnost.