Narodna galerija v Arboretumu

Razstave | Prireditvevnik
 
MAJ - Tri umetnice

Narodna galerija v Arboretumu

Helena Vurnik (Dunaj, 1882- Radovljica, 1962)
Marija v oljčnem gaju, 1955
olje, platno, 79,5 x 58 cm
sign. l. sr.: HELENE. K / VURNIK 55
NG S 1707, Narodna galerija, Ljubljana

Marija v oljčnem gaju je verjetno zadnje delo Helene Vurnik. Po številnih povečavah na prosojnih papirjih bi pričakovali, da je bila kompozicija naročena za neko svetišče, a je ostala v formatu družinske slike. Povsem podrejena beuronskim estetskim načelom verjetno predstavlja zadnji odmev nazarenske umetnosti pri nas. Dekorativna ploskovitost jasno obrisanih profilov obeh figur in kontrastna barvna kombinacija sta dediščina estetike, ki je obvladovala cerkveno umetnost v drugem in še tudi v tretjem desetletju dvajsetega stoletja.
Besedilo: Narodna galerija

Slikarkina pozornost je namenjena obema človeškima figurama, ki jima je rastlinje funkcionalno podrejeno. Oljke so tu zato, da je Marija imela kam sesti in da z vejami objemaje uokvirjajo božjo mater z detetom. Sugestivno je naslikana pustota sredozemskega kršja, medtem ko so oljčna drevesa dokaj stilizirana. Če bi ne šlo za gaj, kjer je vsa podrast odstranjena, bi po deblih to prav lahko bili mediteranski hrastiči. Za oljke bolj kot oblika listov govori srebrnkasti ton listja. Stilizirano je tudi cvetje v travi. Bele cvetlice so po velikosti nekaj med marjetico in ivanjščico, modre spominjajo na potrošnik. Rdeče so, kot kaže, povsem z domišljijskih livad, čeprav bi po načinu rasti in po plodičkastih cvetovih lahko pomislili na šipek, po lističih na stebelcih pa na brškin. Ne da se prezreti, da cvetlice cvetijo v narodnih barvah.
Besedilo: Arboretum Volčji Potok

   

Narodna galerija v Arboretumu

Ivana Kobilca (Ljubljana, 1861- Ljubljana, 1926)
Tihožitje z maki, (1914-1926)
olje, platno, 87,5 x 77 cm
sign. d. sp.: I. Kobilca
NG S 2848, Narodna galerija, Ljubljana

Poljski mak (Papaver rhoeas) je cvetlica nežne, bežne lepote. Ljubi svobodo in v vazi izjemno hitro oveni in se osuje. Da ga je slikarka lahko slikala, ga je morala nabrati zgodaj zjutraj in pri tem izbrati samo cvetove, ki še niso bili popolnoma razprti. A tudi tako nabrani šopek poljskega maka zdrži le en dan. Dobro je upodobljen svilnati lesk rdečih cvetnih lističev. Vrtnarski maki so robustnejši in v vazi dolgoživejši, a manj gracilni od poljskega maka. Ko je Kobilca slikala tihožitje, je bilo mogoče najti mak na vsaki žitni njivi. Zaradi spremenjenega načina kmetovanje so postale žitne njive sterilno puste in večina barvitih žitnih plevelov je praktično izginila. Poljski mak jo je še najbolje odnesel, ker si je poiskal nadomestna rastišča izven njiv.
Besedilo: Arboretum Volčji Potok

   

Narodna galerija v Arboretumu

Rozalija Klein Sternen (Ljubljana, 1867 - Ljubljana, 1956)
Tihožitje z maki
akvarel, papir, 31,5 x 23,5 cm
sign. ni
NG G 769, Narodna galerija, Ljubljana

Rozalija (Roza) Klein Sternen je po končani meščanski šoli nadaljevala študij najprej na ljubljanski, nato na dunajski umetnoobrtni šoli. Slikarsko znanje je v letih od 1901 do 1905 izpopolnjevala v münchenski zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta. Tu je spoznala slovenske impresioniste, ki so odločilno vplivali na njen umetniški razvoj. Poleg skromnejšega slikarskega opusa so ohranjene njene risbe, akvareli, pasteli in grafični listi, ukvarjala se je tudi u umetnim vezenjem. Kot ilustratorka je v sodelovanju z Ivano Kobilca opremila zvezek "Starejše pesnice in pisateljice" (1926) iz zbirke Slovenskih pesnikov in pisateljev.
Besedilo: Narodna galerija

Maki so na tej sliki drugačni kot v Kobilčinem tihožitju. Pojdimo po vrsti! Cvetna stebla so močnejša, debelejša in nobeno ni kolenasto zavito, kot pogosto vidimo pri poljskem maku. Cvetovi imajo več substance in se ne odprejo na široko marveč ostajajo sklenjeni v obliki kupice. Pod rdečim vencem so vpadljivi zeleni čašni listi, ki so zapirali cvetni popek in ki pri poljskem maku odpadejo. Skozi rdeče venčne liste očitno preseva na zunanjo stan črna pega. Poleg venčnih listov so tik pod cvetom še daljši in drugače zeleni ovršni listi. Iz napisanega lahko sklenemo, da v vazi ni poljski (Papaver rhoeas) temveč turški mak (Papaver orientale). Slikarka ga ni prinesla s polja, marveč jih je natrgala na vrtu, kamor se ga seje kot okrasno cvetlico. Pod maki sta dva cvetova, ki sta manj čitljiva. Po barvnem paru belega in lilasto rožnatega cveta pomislimo na vrtne potonike (Paeonia lactiflora, morda Paeonia × suffruticosa). Za potoniko govorijo rumene poteze v belem cvetu. Kombinacijo maka in potonik podpira tudi sočasno cvetenje obojega cvetja, okoli sredine maje.
Besedilo: Arboretum Volčji Potok 

   

V letu, ko Narodna galerija praznuje 100-letnico delovanja, bodo na prostem v Arboretumu Volčji Potok na ogled velike povečave slik iz Narodne galerije. V Arboretumu bomo od marca 2018 do februarja 2019 postopoma predstavljali izbrane galerijske slike, katerih vsebina ali nastanek sta povezani z večno lepoto in pomenljivostjo cvetja in žensk. Razstava na prostem bo vsak mesec obsežnejša, marca bodo predstavljene prve tri slike, vsak nadaljnji mesec pa bo prinesel dodatne nove tri umetnine. Arboretum bo živ in živahen galerijski prostor, ki bo skozi različne letne čase spreminjal razpoloženja podobam iz Narodne galerije. Več o razstavi

   

Narodna galerija, Ljubljana           Arboretum Volčji Potok    Evropsko leto kulturne dediščine                 Facebook Arboretum

 

 


 

KONTAKT

Arboretum Volčji Potok
Volčji Potok 3
1235 Radomlje
Tel.:  01 831 23 45
Faks: 01 831 07 75
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

 

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.