Narodna galerija v Arboretumu

Razstave | Prireditvevnik
 
AVGUST- Marija Auersperg Attems, slikarka

Narodna galerija v Arboretumu

Marija Auersperg Attems (Gradec, 1816-1880)
Tihožitje s cvetjem in sadjem, 1848
olje, les, 45 x 36 cm
sign. l. sp.: AM (monogram)
Narodna galerija, inv. št. NG S 967

Marija Attems se je leta 1839 poročila z Antonom Aleksandrom grofom Auerspergom (1806-1876). Živela sta na Dunaju, v Gradcu, na gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem in v dvorcu Dornava. Podatkov o njenem življenju je malo. Ni znano, kje je pridobila slikarsko znanje. Na Dunaju je gotovo srečevala profesorje s slikarske akademije, kjer so takrat že poučevali slikanje cvetličnih tihožitij, neposredno pa se je zgledovala po graškem slikarju Franzu Xaverju Pettru (1791-1866). Slikala je cvetlična tihožitja in interierje manjših formatov, v poznih letih pa se je ukvarjala tudi s fotografijo. Njena cvetlična tihožitja poleg slikarskega znanja odražajo izreden čut za opazovanje in naturalizem ter temeljito botanično znanje, ki ga je uporabila tudi pri načrtovanju vrtov na Šrajbarskem turnu in v Dornavi. Njena dela, priljubljena med plemstvom in meščanstvom, so hranjena tako v Narodni galeriji kot tudi v Narodnem muzeju, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter Landesgalerie v Gradcu in v zasebnih zbirkah.
Besedilo: Narodna galerija

Cvetje in sadje s slike govorita o visokem poletju, o avgustu.
Za današnjega opazovalca je najbolj nenavadna cvetlica, ki jo je slikarka napletla okoli košarinega ročaja. Natančnost, s katero so upodobljene rastlinske podrobnosti, nam omogoča njeno botanično določitev. Gre za azarino, ki v sodobnih virih nosi znanstveno ime Maurandya scandens. V obmorskih krajih je trajnica, v hladnejših pa bodisi enoletnica ali posodovka. Prvi zapisi o gojenju maurandij za okras izvirajo iz Anglije iz tridesetih let 19. stoletja; iz tega sklepamo, da je bila v času nastanka slike na tleh današnje Slovenije to še razmeroma nova cvetlica. Značilni za maurandijo so dolgi in ozko jezičasti čašni listi, ki so na gosto prekriti z dlačicami, ki se svetlikajo kot kristalčki. Tipična je tudi oblika v cev zraslega cvetnega venca,  oblika listov in zasnova plodu, ko odpade venec. Pri naslikanem primerku gre očitno za sejanca, ki ima cvetove še neizrazito obarvane in proste režnje cvetne čaše manjše od sodobnih, bolj vpadljivih sort.
V košarico so postavljene še dalija, žametnice (tagetes), fuksije, okrasni slak in vrtnica. Upodobljeni sta dve fuksiji. Na levi strani slike je običajna okrasna fuksija (Fuchsia × hybrida) za okenske police in balkone, medtem ko se na desni polovici košare spušča k breskvi vejica blesteče fuksije (Fuchsia fulgens). Te vrste fuksija se v zadnjih letih spet pojavlja v naših vrtnarijah, a je redka in zato nenavadna in posebna.
Okrasni slak je v dveh različkih. Temno modri cvetovi z belo zvezdasto liso in rumenim grlom pripadajo tribarvnemu slaku (Convolvulus tricolor); tako močno obarvani različki se danes večinoma prodajajo pod sortnimi imeni. Beli slak iz srednjega višinskega niza cvetov je albino različica tribarvnega ali katerega druga slaka.
Na mizo so položene slive in oreh. Oreh je prvi, s še povsem svetlim jedrcem. Manj pričakovane so breskve, saj je za pridelavo tega sadja v notranjosti Slovenije treba imeti več sadjarskega znanja kot za jabolka, slive in orehe, pa tudi podnebno ugodno lego. Ker je bila Attemsova graščakinja, si je oboje lahko privoščila.
Največjo posebnost predstavlja figa, ki je zrela do stopnje, ko se je že kar sama razlezla po mizi. Naslikana je bila, še preden je železnica povezala notranjeavstrijske dežele s Trstom. Za tovorjenje so zrele fige malo primerne, ker so občutljive in se hitro pokvarijo. Če je slikarka vendarle dobila figo iz Sredozemlja, to ni mogel biti poceni sad – pa saj tudi nenavadno cvetje iz šopka ni bilo za vsakogar!
Čeprav ni zelo verjetno, je treba dopustiti možnost, da je figa dozorela v Posavju ali Podravju. Ob južnem zidu v vinorodnih krajih fige lahko dozorijo. Vprašanje ostaja, ali so pred stoletjem in pol imeli na voljo primerne sorte in dovolj vroča poletja, da bi figa lahko zrasla tako velika in medena.
Slika prikazuje cvetove in plodove, ki jih je dalo poletje. Toda avgust se mora prevesiti v september in jesen. Po naravnem toku stvari rojevanju sledi propadanja in umiranje. To se na sliki najavlja z gnilobo, ki je načela desno breskev. Vse je tako, kot mora biti.
Besedilo: Arboretum Volčji Potok

   

Narodna galerija v Arboretumu 

Marija Auersperg Attems (Gradec, 1816−1880),
Vazi na oknu, (1840-1850)
olje, platno, 39,5 x 34,5 cm
sign. l. sp.: AM (monogram)
Narodna galerija, inv. št. NG S 969

Cvetje v vazah na široki okenski polici je naslikano pred krajino, ki morebiti posnema okolico Šrajbarskega turna v Leskovcu pri Krškem.
Besedilo: Narodna galerija

Večina cvetja, ki ga je slikarka upodobila na tej sliki, močno in prijetno diši. Postavila ga je v dve vazi in v šopek, ki leži brez vaze in vode.
Posvetimo se najprej šopku, ki je, zvezan s koščkom rafije, odložen na okensko polico. V njem so razcvitajoča se vrtnica, nepravi jasmin (Phildaelphus coronarius), vrtni avrikelj (Primula × pubescens), šmarnice in vrednikov jetičnik (Veronica chamaedrys). Šopek je moral biti pravkar nabran, saj odtrgani jetičnik zelo hitro odvrže cvetove.Za razliko do drugih štirih cvetlic je jetičnik brez vonja. Morda ga je slikarka vključila v šopek , da se v njem ponovi modra barva, morda pa je imela za to kak drug razlog. Kot ženska, ki je bila doma v nemški kulturi, je gotovo poznala nemško ime cvetlice, Männertreu - moška zvestoba. Ker se tako hitro osuje... Vse cvetlice iz malega povezka bi bilo mogoče hkrati nabrati konec maja.
V stekleni vazi z vonjem dominira vejica kovačnika, katerega sladkobo z drugačnim tonom vonja dopolnjujejo binkoštni nageljčki. Rumena družba obema je relika (Cytisus sp.) ali kak bližnje sorodni grmiček. Majski šopek ima dodatek, ki preusmerja pozornost na drug letni čas. Ta dodatek sta vejica večnega bršljana in rožmarina, ki diši sredi zime ali celo takrat, ko ni več živ, ko je posušen. Bršljan in rožmarin lahko interpretiramo kot memento mori sredi cvetoče in dišeče pomladi.
V glavnem šopku so okrasne rastline, a ga ni vrta, kjer bi vse te cvetlice, grmovnice in lončnice hkrati cvetele. Attemsova je cvetje bodisi nabirala in slikala postopoma, ali pa si je pomagala s spominom in predlogami.
Cvetno sezono začneta pesniška narcisa (Narcissus poeticus) in tulipan. Pri tulipanovem cvetu se list cvetnega odevala suče najprej navzven in nato s konico zopet navzgor – to in pa rumeno oranžna barva kažeta veliko podobnost z van Tolovimi tulipani, ki se v tihožitjih pojavljajo od začetka 17. stoletja naprej. Ta skupek sort je izpeljan iz krimskega Schrenkovega tulipana (Tulipa schrenkii), ki ima dehteče cvetove.
Na prehodu iz aprila v maj cveti španski bezeg, ki ima na sliki še zelo izvorne, blede cvetke.
Med španskim bezgom in narcisami sta kroglasto socvetje voščenke (Hoya carnosa) in cvetoči zimzelen. Voščenka je lončnica, ki navadno cveti med majem in septembrom. Zimzelen je slikarka prinesla bodisi iz gozda ali z vrta. Tudi kresničevje (Aruncus dioicus), ki cveti na skrajno desnem rodu slike, je lahko gozdna ali vrtna rastlina. Ob kresničevju se ponovi vejica rumeno cvetoče metuljnice, ki je z že nastavljenimi stroki v cvetovih gradnik šopka v stekleni vazi.
Nad španskim bezgom je potonika z nenavadno preobraženo sredico cveta. Podobna je sodobni sorti Paeonia lactiflora 'Bowl of Beauty'. Morda se je naslikana sorta ohranila, toda ni je več v običajnem prodajnem sortimentu. Med potoniko in tulipanom je cvet, ki spominja na majhno čokoladno sončnico; kaj je v resnici, nisem znal ugotoviti.
Vse naštete rastline iz velikega šopka cvetijo med enakonočjem in kresom. Čez to obdobje seže samo preobjeda, ki cveti še jeseni. Njeni kraljevsko modri cvetovi so pomemben poudarek šopka. Med vključenimi rastlinami je ta zapozneli cvet edini brez vonja in med vsemi tudi najbolj odločno strupen. Je hotela tudi s tem slikarka kaj sporočiti?
Besedilo: Arboretum Volčji Potok

   

Narodna galerija v Arboretumu

Marija Auersperg Attems (Gradec, 1816−1880)
Vaza s cvetjem, (1840-1850)
olje, les, 42 x 34 cm
sign. d. sp.: AM (monogram)
Narodna galerija, inv. št. NG S 970

Tihožitje z nesimetričnim šopkom v trebušasti vazi z reliefnim vzorcem spominja na tihožitja Josefa Schustra, sodobnika Auerspergove in gojenca dunajske slikarske akademije.
Besedilo: Narodna galerija

Cvetlična osnova naslikanega šopka so vrtnice. Spodnji trije cvetovi verjetno pripadajo vrtnici stolistnici; cvetove odpira na podoben način kot sorta 'Fantin-Latour', ima podobno šibke cvetne peclje, včasih v cvetu pokaže podoben nežno rožnato-okrasto drap odtenek, ima podobne cvetne popke itn. Zgornji, beli cvet vrtnice je cvet bele rože (Rosa × alba), morda kar sorte 'Suaveolens'.
Na višino bele vrtnice je postavljena socvetna glavica vrtnega avriklja (Primula × pubescens). Proti gledalcu gleda svetlo rjavi avrikelj, za katerega je postavljen še bledo rumeni različek iste cvetlice. Cvet rumene barve se ponovi na desni strani šopka z zlatim šebojem (Cheiranthus cheiri). Pod njim leži na mizici cvetoča vejica kapucinke (Tropaeolum majus), med njiju pa je postavljen tribarvni slak (Convolvulus tricolor) v kontrastni barvi. Modra se na sliki ponovi še dvakrat: v popkih spominčice (Myosotis sp.) nad šebojem in v cvetovih zvončice, ki se na tankih steblih vzdigujejo nad šopek. Sinji cvetovi, tanki čašni listi in razporejenost cvetov dajo misliti na razprostrto zvončico (Campanula patula), ki se jo dobi na travnikih. Z vrha je slikarka v šopek zataknila še vejico pelargonije (Pelargonium zonale) s cinobrastimi cvetovi. Na poganjku so naslikane žlezaste dlačice, ki spremljajo pelargonije conalke; dlačice ob dotiku sprostijo značilni vonj.
Če predpostavimo, da je bil šopek naslikan po sočasno nabranem cvetju, je to moralo biti konec maja ali v začetku junija.
Besedilo: Arboretum Volčji Potok

   

V letu, ko Narodna galerija praznuje 100-letnico delovanja, bodo na prostem v Arboretumu Volčji Potok na ogled velike povečave slik iz Narodne galerije. V Arboretumu bomo od marca 2018 do februarja 2019 postopoma predstavljali izbrane galerijske slike, katerih vsebina ali nastanek sta povezani z večno lepoto in pomenljivostjo cvetja in žensk. Razstava na prostem bo vsak mesec obsežnejša, marca bodo predstavljene prve tri slike, vsak nadaljnji mesec pa bo prinesel dodatne nove tri umetnine. Arboretum bo živ in živahen galerijski prostor, ki bo skozi različne letne čase spreminjal razpoloženja podobam iz Narodne galerije. Več o razstavi

   

Narodna galerija, Ljubljana           Arboretum Volčji Potok    Evropsko leto kulturne dediščine                 Facebook Arboretum

 

 


 

KONTAKT

Arboretum Volčji Potok
Volčji Potok 3
1235 Radomlje
Tel.:  01 831 23 45
Faks: 01 831 07 75
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

 

 

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.